Dušan Rutar
Filozof in psihoanalitik
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 563
Psihoanaliza pozna koncept subjekta, za katerega se domneva, da ve. Ker domnevno ve, mora nekaj storiti, njegovo delovanje pa mora biti skladno s pripisano vednostjo. V tem času je psihoanalitično spoznanje o naravi takega subjekta zelo pomembno, če ga uporabimo pri razlaganju podnebnih sprememb in skušamo pojasniti vedenje ljudi, ki trpijo njihove posledice. Trenutno je zunaj plus 34 stopinj Celzija, ura je 15.10. Naj zapisano razložim tako, da krenemo od začetka – pri želečem subjektu.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 510
Nikolas Rose v knjigi z naslovom The Politics of Life Itself (Princeton University Press, 2008) opredeli politike življenja takole: Namesto tega moramo razmišljati o naših rastočih zmogljivostih nadzorovanja, upravljanja, načrtovanja, preoblikovanja in moduliranja samih vitalnih sposobnosti ljudi kot živih bitij (str. 3). A kar je na prvi pogled napredno, zanimivo in celo privlačno, ljudje so zmožni kot inženirji obvladovati lastno vitalnost, se razvijati in vplivati na delovanje telesa, celo na delovanje možganov in notranjih organov, je lahko tudi čista nočna mora. Med branjem knjige dobim pismo.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 498
Obstaja potreba po nečem novem. Poraja se novo nelagodje v liberalni kulturi. Vojna na vzhodu ni vojna, temveč je posebna operacija. Razkriva imperialistično potrebo največje države sveta, obenem jo komaj za silo maskira. Neoliberalne ideologije so vse šibkejše, podnebne spremembe so vse bolj katastrofalne, saj se zlasti v oceanih kopiči ogromno energije. Politiki ne vedo, kam in kako naprej, zato se skušajo prikupiti kot blagovne znamke množicam in njihovim fantazmam. Diktatorji so enako nemočni, le da imajo zaenkrat še na svoji strani vojsko, policijo in ubogljive podrepnike. Potreba po novem je objektivna, le negotovost je velika, zato ne vemo, kdaj bodo ljudje, zlasti prihajajoče generacije, zavihali rokave in novo tudi uresničevali.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 712
Nekdo mi je zadnjič sporočil, da je nekdo rekel, da se z menoj ni dobro pogovarjati, ker sem prebral vse napačne knjige. Za kompliment sem kajpak hvaležen. Poglejmo pa podrobneje, kaj so vse napačne knjige. In če obstajajo napačne, morajo, logično, obstajati tudi knjige, ki niso napačne, ki so torej prave, pravilne. Na koncu je tudi vprašanje, česa se bralec in bralka naučita iz enih in drugih knjig ter kako pridobljeno znanje uporabljata za dobrobit drugih ljudi.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 425
Človeka, v katerem prepoznavamo oslabitve, pomanjkljivosti, motnje, defekte ali nekaj, zaradi česar po našem mnenju ni avtentičen, pristen, naraven in tak, kot (nezavedno) pričakujemo, ne moremo sprejeti, saj njegovo prizadetost, ne-celost opredeljujemo kot neželeno značilnost, lastnost ali zmožnost, kot nekaj torej, kar nas moti in morda celo vznemirja. Verjamemo, da je ne želimo, in verjamemo, da je ne želi niti druga oseba. Morda verjamemo, da je ne želi nihče, da je univerzalno neželena. A ker jo druga oseba vseeno ima, mora s tem dejstvom nekako živeti, podobno pa velja tudi za nas. Iznajti skušamo strategije takega življenja, pri tem pa se pogosto preprosto zgledujemo pri drugih ljudeh, ki so take strategije že razvili – ali pa jih prevzeli od drugih ljudi, ki so jih pred njimi prevzeli od drugih ljudi. Vidimo, da gre proces v slabo neskončnost. Ne vemo, kdaj se je začel, ne vemo, ali je razumen, a nas to ne zanima prav dosti. Zanima nas predvsem lastno preživetje.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 470
Slovenija praznuje te dni 32 let samostojnosti. Politiki ob tej slovesni priložnosti pozivajo, naj se Slovenci in Slovenke skupaj trudimo za lepši jutri. In da je treba paziti na planet – za mlajše generacije. Mimogrede. Današnji The Guardian objavlja najnovejše objektivne podatke o globalnem segrevanju in izpustih toplogrednih plinov (Jillian Ambrose, Greenhouse gas emissions from global energy industry still rising – report, 26. junij 2023): Juliet Davenport, predsednica Inštituta za energijo, je dejala: »Kljub nadaljnjemu močnemu povečanju količine vetrne in sončne energije v elektroenergetskem sektorju so se skupne svetovne emisije toplogrednih plinov, povezane z energijo, spet povečale. Še vedno gremo v nasprotno smer od tiste, ki jo zahteva pariški sporazum.« Gibljemo se torej v nasprotni, popolnoma zgrešeni smeri. Slovenski politiki kljub temu pravijo, da smo država ljudje, ne le politiki in politične kaste. Pravijo tudi, da si klešemo lastno usodo in da živimo v državi, ki temelji na enakosti, svobodi, dostojanstvu, solidarnosti in pravičnosti do vseh državljanov. Glavna skrb politikov naj bi bile torej potrebe vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije, posluh zanje. Slovenija je tudi država, v kateri sovraštvo in nestrpnost nimata mesta, dodajajo. Obstajajo pa tudi delitve, je poudaril te dni nekdanji predsednik republike Borut Pahor. In nesrečna mati teh delitev je politična in ideološka delitev; to je strup, ki nas hrani, je podčrtal v svojem govoru, v katerem je izpostavil tudi zamisel, da je še čas, da se tega zavemo z dolžno skrbjo za bolečino drugega. Znanstveniki sočasno poudarjajo, da bi moralo človeštvo prepoloviti toplogredne izpuste do konca tega desetletja, če se hoče izogniti katastrofalnim ravnem globalnega segrevanja. In kdo ima v rokah škarje in platno? Vlade. Ali pa morda naftne, energetske, živinorejske in druge korporacije v spregi z milijarderji. Državljani in državljanke jih prav gotovo nimajo, vsekakor pa imajo močan interes, da živijo v boljšem svetu.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 630
Medtem ko izhajajo po svetu pri uglednih založbah knjige, kot sta: Joel Gwynne (ured.), Transgression in Anglo-American Cinema: Gender, Sex, and the Deviant Body (Columbia University Press, 2016); Jennifer Craik, Uniforms Exposed: From Conformity to Transgression (Berg Publishers (Bloomsbury), 2005), se v Sloveniji nekateri ljudje še vedno trudijo dokazati drugim, da sta spola zgolj dva. Namesto da bi se resno posvečali zapovedanim modifikacijam telesa, fetišizmom, odvisnosti od spolnosti ter obsedenosti s politikami zdravja, skušajo na novo uveljavljati romantične predstave o otroški nedolžnosti in zdravi želji, ne razumejo pa, da sta seks in spol vselej mesto zatiranja, osvobajanja in odpora.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 658
Predavanja v naslednjem šolskem letu bom nadaljeval z razmislekom o koordinatah inkluzije in sočutne skupnosti, kot sledi.
Naslov najnovejše študije je The Politics of Social In/Exclusion in the EU: Civic Europe in an Age of Uncertainty (Markus Thiel, Ernesto Fiocchetto, Jeffrey D. Maslanik, Palgrave Macmillan, 2023); po slovensko: Politika družbene vključenosti/izključenosti v EU: državljanska Evropa v dobi negotovosti. Študija je dobra in koristna za aktualna razmišljanja o mehanizmih, zaradi katerih ne bi smeli biti naivni in verjeti, da je vključevanje ranljivih družbenih skupin, kot jih imenujejo, splošni proces, nad katerim so vsi navdušeni. Ker niso. Socialna vključenost in enakost sta sicer znaka sodobne Evrope, toda avtorji opozarjajo, da je zadeva komplicirana in vse prej kot rožnata. Obstajajo namreč železne strukturne značilnosti politik vključevanja in izključevanja, ki jih moramo poznati, če sploh še mislimo resno s politikami vključevanja. Ena od železnih značilnosti je na primer tale.
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 498
Zaradi posta človek ne umre. Industrija hrane iz očitnih razlogov nikakor ne more biti zadovoljna, če se ljudje postijo. Ni šans. Izkoriščajo medije, ki jih dobro plačujejo, in ponavljajo, da je treba jesti – na primer petkrat na dan. O tem ni treba razmišljati, sploh pa ne kritično. Sokrat, ki je prav gotovo znal kritično razmišljati, se je redno postil. Govoril je, da tako ostaja mlad in da so njegovi možgani v dobri formi. Nikoli ni rekel, da mu primanjkuje energije. Energije je imel dovolj. Ker ni res, da energije zmanjka, ko se postimo, in da moramo zato skrbeti za profite industrije energijskih pijač. Ker jih ne potrebujemo. Energije je namreč dovolj. Postim se enkrat tedensko. In je res dobro. Kaj vse je dobro?
- Podrobnosti
- Objavil(a) Dušan Rutar
- Zadetkov: 555
Je že dolgo izjemno velik in nenehno narašča. Menedžerji se na psihologijo sicer ne spoznajo kaj dosti, imajo pa interes. Ta je naddoločen z logiko profitabilnosti, zato v resnici nimajo interesa za ljudi kot osebnosti, saj jih zanimajo profiti. Moja sreča, na primer, je dobra za njihove profite – še bolje pa je, če kot delavec nisem le srečen, temveč sem tudi učinkovit. Nikjer v tej zgodbi kajpak ni potrebe, da kritično razmišljam o nasilnem svetu, o tekmovalnosti in družbenih hierarhijah, zlasti pa ni potrebe po analiziranju izkoriščanja človeških osebkov za potrebe drugih.