Marijan Gerdej

Marijan Gerdej, študiral teologijo na ljubljanski univerzi v Ljubljani in Mariboru in diplomiral pri profesorju dr. Karlu Bedernjaku iz moralne teologije, a sem diplomo vrnil. Ukvarjal sem se z arhiviranjem in arhivistiko, najprej v Železarni Ravne na Ravnah na Koroškem, nato pa v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer sem dosegel naziv arhivski svetovalec.

V prostem času sem se ljubiteljsko ukvarjal z zborovodstvom in s petjem pri številnih zborih. Ukvarjam se tudi s pisanjem (poezija, proza, strokovni prispevki). Od leta 2013 sem v pokoju.

Če človek vklopiš spletno stran You Tube, lahko najdeš in vidiš ogromno prispevkov, vse od seksualnih strani do svetih maš, pesmi, oper. Vsega. Običajno je to vse pomešano in si sledi eden drugemu, da je prav zanimivo: tako zraven maše ali duhovnega nagovora najdeš seksualni prispevek. Res smešno.

Že nekajkrat sem poslušal izjave raznih teologov, predvsem pa nekakšnih župnikov, ki kar takole na pamet govorijo o tem, da nove zaveze ne moremo ločiti od stare zaveze.

Gledal in poslušal sem na katoliški televiziji eksodus nekega doktorja Petra Nastrana – tako sem si zapisal, če ni, naj mi oprosti – (sreda dne 17. 07. 2019 od okoli 19. ure po sončnem času naprej tja do nekje 19.45), in sem poskušal razumeti, kaj hoče povedati. Pa nisem uspel, da bi vedel, za kaj gre. Še največ je v njegovem govoru šlo za njegov egoizem. Oprostite, res! Tudi on, kakor mnogi župniki ali fajmoštri ali kakor se sami bedasto imenujejo, da so dušni pastirji in celo duhovniki – Bog jim odpusti njihovo domišljavost – je govoril tako zmešano in joj, ne le čudno, da človek, ki hoče zvedeti kaj dobrega in resnega od teh »pastirjev«, da bi mi povedali kaj novega o Jezusu, resnično nič ne zve. Vsi navajajo samo neke papeže, kaj da si oni mislijo, a nihče ne pove ničesar o resničnih stiskah in pričakovanjih ljudi. Besedilo, ki ga je podajal, je bilo tako pomešano, da na koncu nisem vedel, za kaj gre in o čem je možakar želel kaj povedati.

Sin slavnega Grka in še bolj slavne SLOVENSKE matere!

Kdo bi se ne veselil tega dogodka, da je SLOVENSKA MATI Marta Kosmač rodila takega dirigenta!!

Še manj pa veliki duhovnik kot to trdi neki novinar na tv eksodus.

To, da je bil Jezus veliki duhovnik, je trdil danes neki novinar (ime bom zamolčal, ker je škoda, da ga navajam) na televiziji eksodus (po njihovo in slovensko nepravilno tv Exodus, kajti Slovenci pač nimamo v abecedi črke iks (x), ker je to znamenje v matematiki).

Pred nekaj časa je Gregor Hrovatin pisal za Za-misli o instrumentalnih ansamblih, ki jih je še več kot gob po Černobilu in obravnaval delovanje teh ansamblov, pa mu ni kdo strokovno kaj oporekal, ampak – grozil. No, se mi zdi to tako kot Sazas, ki jemlje po vsej Sloveniji denar in ne vemo ne zakaj in ne čemu, če samo skromno pripomnim; in če jim kaj rečeš, ti samo grozijo. Moram reči, da dam Gregorju povsem prav: imamo toliko piškavih instrumentalnih ansamblov, ki nas moram preprosto reči zgolj dušijo in spravljajo ljudi na res smešno pot, ki daleč stran od ansambla Avsenik, ko je ta začel z delom in nam dal lepe prvence pesmi in melodije, ki so prihajale iz duše in so bile za dušo. Pela sta jih pa takrat Danica Filipič in Franc Koren. To so bile čudovite melodije in pesmi, ki se lahko postavijo ob bok kakemu Straussu in še komu pri drugih narodih. No, mimogrede, mi Slovenci tega ne vemo in ne znamo narediti, zato smo Avseniku postavi spomenik harmonike, za katero ne vemo, ali je arhitekt vedel, kaj dela in kako harmonika sploh zgleda…

UDK:

Izvleček

Marijan Gerdej, KJE JE DRUGA BOŽJA ZAPOVED. Izvirnik v slovenščini, izvleček v slovenščini in angleščini, povzetek v angleščini.

Druga božja zapoved je izbrisana iz desetih božjih zapovedi in se ne prikazuje na umetnostnih izdelkih na dveh Mojzesovih tablah in je kateheti niti ne poučujejo pri verouku. Zaradi tega je nastalo na svetu ogromno malikov, kar je sicer Bog v desetih zapovedih prepovedal, a ga hudobni ljudje niso poslušali, saj so zapoved izbrisali. Iz tega se vera v Boga obrača vedno bolj stran od Boga, – na žalost nikamor drugam kot k satanizmu. In to je spet ena vrsta bogokletja, ki ga ljudje delamo do Boga Očeta.

Vse velike vere imajo isto zapoved

– zapoved ljubezni, spreobrnjenja,

odpuščanja, sprejemljivosti do drugih ver

in lastne discipline.

Dalaj Lama

Ob veliki noči, kakor ta praznik židovsko ali judovsko še naprej imenujejo katoliki, čeprav je to praznik vstajenja ali veliki ali največji dan za Jezusovo pričo, je Družina s 05. 05. 2019 zapisala besede (nad)škofov ob tem praznovanju. Po vrsti jih bom navedel tako, kot so navedeni v časopisu.

Zakaj še vedno bogokletno: »Ne vpelji nas v skušnjavo«, namesto kot posinovljeni božji otroci ponižno do svojega Očeta: »Ne daj da pademo v skušnjavo«?

Zdi se, da je vsako opozarjanje, da Boga molijo bogokletno, skoraj brezzvezno. Molijo vsak dan in vedno samo bogokletno. Si v cerkvi, gledaš katoliško televizijo, kjer celo nadškofje molijo, pa vedno zgolj bogokletno, tako da ne vemo, kdo je z molitvijo res pri svojem Očetu in ne pri satanu… Ne srečaš nobenega človeka več, da bi začel misliti, kako in kaj moli. Se mi zdi, da se dogaja tako, kot so nas starši včasih opozarjali, da naj kaj naredimo, pa četudi so zahtevo večkrat ponovili, tega nismo takoj naredili, morda pozneje ali pa nikoli. Tako je na žalost tudi s tem, ko jim poveš, da narobe molijo, pa molijo tako bogokletno še naprej: bodisi po katoliški televiziji, bodisi pri mašah ali pa doma, seveda tam, kjer še molijo. Žalostno.