Rok Kralj

Po izobrazbi sem ekonomist, po poklicu pa srednješolski učitelj. Najbolj me zanima iskanje novih družbeno-ekonomskih poti, po katerih bi se lahko izvlekli iz globoke krize, v katero smo prav tako globoko zabredli. Najbolj obetajoča je, po mojem mnenju, pot medsebojne delitve.

»Povezovanje ogromnega vojaškega aparata in velike oborožitvene industrije je pri nas nekaj novega. Njun izjemen vpliv – ekonomski, politični in celo duhovni – je čutiti v vsakem mestu, v sleherni ustanovi zveznih držav, v slehernem uradu zvezne vlade. Opažamo jasno potrebo po njunem povezovanju. A ne smemo narediti napake, da bi dopustili to smrtno nevarno zvezo. Naše delo, naši viri in naše življenjske dobrine so vključene vanjo; prav tako kot sama struktura naše družbe. V regionalnih vladnih svetih si moramo prizadevati, da si vojaško-industrijski kompleks ne bo pridobil neupravičenega vpliva, pa naj bo ta viden ali neviden. Potencial za nevarno rast moči je v napačnih rokah in se bo obdržal.« To so besede ameriškega predsednika Dwighta D. Eisenhowerja iz njegovega poslovilnega govora ameriški javnosti 17. januarja 1961.

"Svet potrebuje pravičnost, ne pa dobrodelnosti."
Mary Wollstoecraft (1759 – 1797), britanska pisateljica, filozofinja in feministka

Politiki, vsepovsod in tudi v Sloveniji, bi morali pozorno analizirati nedavne nemire v Kazahstanu. Predvsem vzroke zanje. Prav tako bi bilo dobro, če bi poznali prave vzroke, ki so vodili v tako imenovano arabsko pomlad leta 2011. Čeprav so le-ti vselej kompleksni (korupcija; nezaposlenost, še zlasti mladih; politično zatiranje itd.), pa je bil eden izmed ključnih vzrokov za izbruh nemirov v arabskih državah hitra rast cen, še zlasti žitaric. Finančna kriza 2008; požari v Rusiji 2010, ki so uničili ogromno pridelka; hudo deževje v Kanadi, sušno vreme v Argentini in še druge težave so povzročili 32-odstotni dvig indeksa cen hrane samo v drugi polovici 2010. (Mimogrede, se vam pri ne zdi, da ima podnebna kriza lahko zelo konkretne ekonomske in družbene posledice.)

Opustitev dolžnega ravnanja je moralni, pravni, žal pa ne tudi politični koncept. Če oseba na določenem položaju – zdravnik, policist, uradnik itd. – ne stori nečesa, kar bi moral, je kazensko in moralno odgovoren. Poznamo kar nekaj primerov, ko so bili pacienti zavrnjeni ali prepozno sprejeti na zdravljenje; nastal je velik medijski vihar, pa tudi pravne in moralne posledice niso izostale. Podobno velja za številne druge poklice in funkcije – ne samo, da ne smejo ravnati v nasprotju z moralnimi in poklicnimi standardi, narobe je tudi če nečesa ne storijo, pa bi morali. Kajti takšno ne-ukrepanje lahko povzroči veliko, zelo veliko škode. Natanko to se je nedavno zgodilo z okoljem na podnebni konferenci v Glasgowu. Saj veste, kaj pravi Greta Thunberg, da o okolju govorijo svetovni voditelji: bla, bla, bla...

Ni dolgo tega, ko smo se zgražali nad početjem manjše skupine najstnikov, ki so hodili po avtocesti, eden se je nanjo celo ulegel. Res neprimerno vedenje, ki ogroža tako njih same kot tudi druge udeležence v prometu. Pa vendar nekako celo razumemo takšno početje, saj gre za najstnike, ki se skušajo dokazovati, biti veliki »frajerji« (seveda pa tega nikakor ne odobravamo).

Spoštovani evropski sodržavljan; kot državljan Evropske unije (EU), kar je vsak državljan katere koli članice EU, se vam čutim dolžnega pojasniti nekaj zadev, ki se tičejo Slovenije, države, iz katere prihajam. Najprej bi vam rad pojasnil, da početje zdajšnje slovenske vlade in še zlasti njenega predsednika ne predstavlja stališč in vrednot vseh državljanov. Še več, upam si trditi, da vlada, ki je 1. julija prevzela vodenje Sveta EU, predstavlja le manjši del državljanov.

Nedeljski referendum o noveli zakona o vodah je pomemben z več vidikov. V prvi vrsti gre seveda za okoljevarstveni vidik oziroma za zaščito vodnih virov. O tem je bilo že veliko povedanega in v ta namen nima smisla porabljati dodatnega črnila. Referendum pa ima vsaj še politično, ekonomsko in družbeno razsežnost.

Moj namen ni pojasnjevati, zakaj je treba 11. julija 2021 na referendum, kjer se bomo volilni upravičenci izrekali o noveli zakona o vodah, in glasovati proti. Menim, da so številni strokovnjaki in predstavniki okoljevarstvenih organizacij to več kot dobro pojasnili. Tokratni referendum pa ima dejansko še veliko širši in daljnosežnejši pomen, kot se zdi na prvi pogled.

Naglo se približuje trideseta obletnica osamosvojitve oziroma praznik dneva državnosti. Ni si težko predstavljati, kako bo nekaj tako imenovanih osamosvojiteljev, na čelu z aktualnim predsednikom vlade, v prihodnjih dneh paradiralo in se napihovalo s svojimi skoraj mitskimi zgodovinskimi dosežki po načelu »osamosvojitev, to sem jaz«. Morda bodo koga zares fascinirali, na primer našega ministra za obrambo, ki z otroškim navdušenjem pleza na tanke, se maže z blatom in občuduje vse vrste orožja, in njemu podobne.

"Vsem nam bo bolje, če bomo reformirali politično in poslovno kulturo tako, da bo manj prijazna do psihopatov in bolj prijazna do človeštva."

"Neenakost nas dobesedno ubija, tako posameznike kot družbo, njena dva glavna gonilna elementa pa sta monopolno poslovno vedenje ter požrešni direktorji in politiki. Oboje je posledica tega, da so politiko in posle prevzeli psihopati." (Thom Hartmann, 4. 6. 2021, Common Dreams: Psychopath-Driven Inequality Is Making Our Society Sick – Zaradi neenakosti, ki jo vodijo psihopati, je naša družba bolna).