Marsikateri otrok odrašča ob udarcih. Tepejo ga besede in roke. Skoraj vse njemu namenjene besede so ukazi, opozorila, opomniki, zasliševanja, očitki, zmerljivke ali grožnje, v najboljšem primeru pametovanja. Kot beseda, tudi roka, ki se ga dotakne, v glavnem boli. Nad trenutki razigranosti in nežnosti vedno visi črn oblak, iz katerega slejkoprej udarita blisk in grom, ki jih prekineta …

Kaj je duša? Samozavedanje? Samozavedanje česa? Živosti? Telesa? Če je duša nesmrtna, česa se zaveda, kadar je brez telesa? Elektromagnetno prasketanje sem in tja po telesu ima smisel. Zaznava obliko in stanje telesa, njegove meje in okolico. Če zaznava tudi to, da zaznava, toliko bolje. A čemu bi ta sposobnost služila po smrti? In čemu služi pred življenjem?

Bolezen … po imenu Ljubezen?

Vse osebe, kraji in dogodki so v tej zgodbi izmišljeni. Pristna in resnična je zgolj … Ljubezen?

Slabe štiri centimetre premera in pol centimetra debeline. Okrogla plastika, bele barve. »Chipolo, obesek s katerim nikoli več ne boste iskali vaših izgubljenih ključev.« Sliši se kot poceni reklamni oglas za novo napravo, ki vam bo olajšala vaš vsakdan. A ni to »poanta« moje zgodbe. Naj nadaljujem.

Zadnjih 5 let vozim rabljeno Toyoto Yaris, roj. 2004. V moje roke je prišla s 100.000 prevoženimi kilometri. Nove letno-zimske gume sem postaral z dodatnimi 36.000 kilometri. Ves ta čas sem si skrbno beležil vse stroške. Zdaj vem, koliko me stane vsak kilometer, ki ga prevozim s tem avtom.

1 Korinčanom 13

1. Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal

brneč bron ali zveneče cimbale.

2. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje

in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič.

3. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo,

da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

4. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne

ponaša, se ne napihuje.

5. Ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.

6. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.

7. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

8. Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili,

spoznanje bo prešlo.

9. Kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo.

10. Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo.

11. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor

otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega.

12. Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj

spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.

13. Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je

ljubezen.

Logar je sprejemljiv kandidat za predsednika – tudi za mnoge, ki ne volijo SDS. Kordiš je nesprejemljiv – tudi za nekatere, ki volijo Levico. Janša velja za izkušenega in sposobnega politika – kljub vsemu, kar je naredil, natipkal ali izustil. Mesec pa – kljub vsemu, kar je naredil, natipkal ali izustil – velja za neizkušenega in neresnega smrkavca. Karkoli že počnejo il padre in člani njegove družine, SDS velja za stranko. In vseeno je, kaj počnejo člani Levice – nič ne more omajati predstave, da gre za združbo nevarnih nesposobnežev, ki bi na oblasti delali nepopravljivo škodo. SD kljub svoji dolgoletni neoliberalni, klientelistični in pahorjanski prtljagi velja za bolj sprejemljivo levico, čeprav to sploh ni.

Tiri odmetavajo glasno škripanje,

kazalci ure se premikajo nazaj, tako sem jim zapovedal

do izstopne postaje, nato bom padel spet

v spontano štetje,

nekje v notranjosti malih možganov

in pustil času, da odvije sedanjost v prihodnost,

da se odvija, kot se mora, kakor mu želja nagovarja.

Občasno je na obale Porto Santa morje naplavilo debla še neznanih drevesnih vrst, mogočno trsje ali celo truplo tu neznanega človeškega rodu. Nezavedajoč se, kako obsežna je celina zemlje, je Colon v teh znamenjih videl potrditev starih piscev – Aristotela, Seneke, Plinija … da Indija leži na drugi strani … Da se lahko iz Cadiza pripluje tja v nekaj dneh.

Da te ni sram gospod,

ki si bil nekoč tovariš,

da te ni sram

biti PRINC TEME.

(L.P.)

Na spletu sem zasledil karikaturo, ki prikazuje enega od pomembnih gospodov v naši deželi, strankarskega veljaka in nekoč vodilnega ministrskega šefa. Seveda ima ta oseba ime in priimek, vendar pa ga ne bom imenoval – ne zato, ker me je strah posledic, temveč se mi zdi, da je umetnik dovolj nazorno ustvaril karikaturo, iz katere se da identificirati upodobljenca. V pomoč prepoznavnosti pa je bil vsekakor podnapis, ki je krasil likovno stvaritev. Pisalo je: »Jastreb, mrhovinar iz družine ptic ujed. Je napadalen, zamerljiv, sovražen do vseh, ki niso iz njegove jate.«

V dneh, ki so sledili letošnjemu srečanju nasprotnikov splava, sem se na Facebooku zapletel v pogovor z njimi. Poznam namreč enega, ki ima dostojen besedni zaklad in se zna pogovarjati tudi brez zmerjanja. Pod njegovo objavo se je vnela razprava, pa sem se vključil. Ne zato, da bi koga spreobrnil ali da bi kdo, bognedaj, spreobrnil mene. To je nemogoče. Takšne brezplodne razprave so koristne za druge reči. Zlezeš iz svojega mehurčka in vidiš, kako razmišljajo v drugem. Odprejo se ti novi vidiki in poglobi razumevanje. Tako v nadaljevanju življenja bolje zagovarjaš svoja nespremenjena prepričanja.

Nekdo je napisal, da oni verjamejo v enakopravnost vseh ljudi, tudi zarodkov. Popravil sem ga, da oni verjamejo v enakopravnost vseh ljudi, razen nosečnic, mi pa v enakopravnost vseh ljudi, razen zarodkov. Lotimo se torej nosečnic in zarodkov!