Zakaj vlada takšen strah pred koronavirusom? Zakaj ga ograjujejo in zavirajo njegov razmah? A res nihče ne vidi njegovih prednosti? Koronavirus je vendar rešitev na pladnju za vse tegobe človeštva in sveta – darilo narave (ali za one druge božji dar).

Taksativno bomo našteli bistvene spremembe, ki so potrebne, da se dopolni izvajanje ZOA in s tem zmanjša tveganje za zlorabe zakona v škodo upravičencev oz. uporabnikov ter nenamensko porabo sredstev za to pravico.

1.) Zakon ne predvideva periodičnega ocenjevanja uporabnikov.

2.) Sprememba ocenjevalnega orodja.

3.) Zmanjšati število izvedencev; te pa je potrebno ustrezno strokovno podkovati, da se bo po celotni Sloveniji izvajala enotna, primerljiva in preverljiva praksa.

4.) Koordinatorji na CSD; te je potrebno izobraziti, podrejeni pa morajo biti Superviziji, oblikovanju in izmenjavi dobrih praks, da bodo lahko izvajali strokovni nadzor nad posameznimi izvajalci osebne asistence oz. evalvacijo ustreznosti izvajanja asistence s strani uporabnikov.

5.) Zaposlovanje osebnih asistentov mora temeljiti na ZDR-1 , in sicer kot redno delovno razmerje; samo v primeru nadomeščanja (bolniška, dopustii ...) redno zaposlenih so dovoljene druge oblike začasnega dela.

6.) Izvajalci morajo za vpis v register na MDDSZ izkazovati ustrezne strokovne kompetence, znanje in reference.

7.) Zaposlovanje družinskih članov je z vidika neodvisnosti uporabnika zelo vprašljivo; zato predlagamo, da se le-to uredi v okviru instituta Družinski pomočnik.

Z vidika načrtovanja in razvoja storitve osebne asistence je zelo pomembno, da se oblikuje enotna oz. primerjalna praksa pri izvajanju postopkov ter nadzoru in vrednotenju le-teh. Zato so za koordinatorje na CSD neogrešljiva strokovna izobraževanja, prav tako pa tudi za člane izvedenskih komisij, saj se je v praksi izkazalo, da so »problematični«. Njihova ocena namreč določa obseg števila ur OA, do katere je posameznik upravičen.

Skrbi nas izrazita arbitrarnost določanja ur in vrednotenja potreb osebne asistence; brez kriterijev in strokovne osnove, kaj šele primerjalno glede na stopnjo in vrsto hendikepa! Razlike v ocenjvanjih glede na regijsko ter »nekompetentno komisijo« so lahko tudi več kot 100-odstotne! Pritožbe na sklepe komisij pogosto sploh niso vsebinsko utemeljene, ampak se argumentiralo na podlagi, če je »če je dobil tisti toliko ur, potem bi jih moral tudi jaz«, torej na nekem polnoma subjektivnem dojemanju. Vse to lahko ogroža obstoj storitve osebne asistence, ki mora temeljiti na bolj konkretnih, dokazljivih in preverljivih osnovah ter temeljih (nenazadnje tudi medicinskih dokazih in izvidih), da bo tudi v primerih tožb lahko zadeva argumentirana in jasna.

Prav zato je nujna potreba po izvedbah strokovnih izobraževanj, ki bodo imela tudi razvojni namen, za cilj pa izoblikovanje skupnih oz. enotnih praks, strokovnih stališč ter postopkov.

Umetnost za otroke je lahko dobra. Umetnost za odrasle je lahko dobra. Umetnost za mladostnike pa je praviloma zanič. Pravzaprav ne obstaja. 'Umetnost' za mladostnike so v resnici vzgojni nauki, preoblečeni v zgodbe z najstniškimi junaki po meri odraslih – kot da so najstniki tako neumni, da te prevare ne spregledajo.

Novi koronavirus je v prvi vrsti zdravstveni problem. A hkrati predstavlja tudi velik ekonomski problem. Virus, ki je izbruhnil na Kitajskem, že "maje" globalno ekonomijo. Kitajska danes ustvari kar 16 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Globalna ekonomija je danes izjemno soodvisna in če "zaškripa" na Kitajskem, bo posledice hitro občutil ves svet.

Vedno znova moramo ponavljati znamenito misel angleško-irskega državnika in filozofa Edmunda Burka: "Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!" Vedno znova! Zakaj? Ker je na svetu tako veliko dobrih ljudi in le malo zlih. A ti neverjetno dobro uspevajo. Povsod: v politiki, na vodilnih mestih v korporacijah, podjetjih in v drugih organizacijah. Zli ljudje pa ne uspevajo zato, ker so pogumni; v resnici so strahopetni in dejansko sploh niso samozavestni, le bolestno so ambiciozni.

● Preden sem si postavil to stran, sem že razmišljal, kako bodo katoliki v decembru, ki je zanje advent, spet non stop žlobudrali kralja, ki prihaja, pridite molimo. Pri njih brez kralja ne gre, o kralju kar naprej sanjajo. In če jim že poveš, da se Jezus Kristus ni imel za kralja, ampak za učenika in brata, jim še vseeno zveni, da je bil kralj. Ker da je kralj in nič kaj drugega. In tebe takoj proglasijo za slabega in grešnika, seveda.

Poleg pravih virusov se danes zelo hitro širijo tudi "virusi" predsodkov, strahu in sovraštva. Ti so lahko še bolj nevarni kot pravi virusi. Vemo, kako "nalezljiv" je sovražni govor, ki ga običajno sprožijo politiki in drugi vplivneži, širijo pa ga mediji in še zlasti spletna družbena omrežja. Sovražni govor vedno temelji na predsodkih do določene skupine ljudi (ali celotnih narodov in držav); s predsodki se spodbuja strah, ta pa vodi do sovraštva. Čeprav imajo politiki in drugi vplivneži ter mediji morda od tega kratkoročne koristi, pa "virusi" predsodkov, strahu in sovraštva lahko dosežejo pandemične razsežnosti in to se zdaj dogaja pred našimi očmi – v primeru koronavirusa.

Ideja o prihodu svetovnega učitelja (World Teacher), ki jo je v svet »postavil« pokojni britanski slikar in ezoterik Benjamin Creme, morda res zveni nenavadno, a to predvsem zaradi starih in zelo zakoreninjenih religioznih miselnih vzorcev ter moderne znanosti, ki zavrača vse, kar ni merljivo ali vsaj malo »diši« po religioznem. Danes smo zato v nekakšnem mentalnem krču: znanost zavrača vse, kar »diši« po religioznem, religija v veliki meri »črti« znanost. Morda pa gre pri obeh področjih le za različen pogled na stvari, ki jih vsi skupaj ne razumemo najbolje.

Lahko o holokavstu govoriš, pišeš, ga rišeš, vklešeš, uglasbiš, uprizoriš, posnameš?

Fotografiraš ga lahko, še danes: njegove posledice in preživele – z obeh strani ročice za plin … Kdor preživi toliko smrti, se ga še smrt izogiba …

A koga to še zanima? Pretežko je. In daleč. In končano je (zaenkrat).

Progresivni ameriški senator Bernie Sanders je eden izmed demokratskih kandidatov za letošnje, 2020, volitve v ZDA. Čeprav je poskušal že leta 2016, so demokrati takrat izbrali Hillary Clinton, ki je izgubila proti zdajšnjemu predsedniku Trumpu. Če je kaj, potem je Bernie Sanders zagotovo Trumpovo popolno nasprotje. V svoji kampanji, pa tudi sicer, si prizadeva za univerzalni dostop do zdravstva, šolstva, stanovanj in na splošno za bolj pravično ekonomijo, ki bo služila vsem, ne samo najbogatejšim. Vsekakor pa velja razmisliti o geslu njegove letošnje volilne kampanje:

Ne jaz. Mi. (Not me. Us.)