Mogoče mu gredo zapohanci na živce,

a ne bi šel nad njih z mačeto kot Duterte.

Kot Bolsonaro Indijance bi Cigane strpal v rezervat,

a gozd ohranil bi za lovce, gardske igre in pohod nedeljski.

Kolikor pač je zdrav, tak duh v telesu zdravem nosi,

a da bi kazal mišice kot Putin, to mu ne leži.

Raje nogomet igra, kot da gradil bi stadione;

Orbán debeli je le vzor za rušenje vsega, kar omogoča misliti s svojo glavo.

Skorajšnja vojna med ZDA in Iranom, obsežni požari v Avstraliji, Brexit in odstavljanje ameriškega predsednika, izbruh korona virusa, vse bolj očitna nova ekonomska kriza in veliki borzni padci, nadaljnji vzpon nestrpne politike in še bi lahko naštevali – zdi se, kot da je leto 2020 apokaliptično, kot da prihaja "konec časov". A bolj verjetno, kot da gre za apokalipso, je, da živimo v času velikega prehoda, velike tranzicije.

Ravno na dan odstopa predsednika Vlade RS, Marjana Šarca, so nekateri člani sveta FIHO nanj naslovili dopis, s katerim predlagajo novo delitev sredstev FIHO na dva dela; v razmerju 90% za invalidske organizacije in 10% za humanitarne organizacije (sedaj 65% za invalidske in 35% za humanitarne organizacije). Gre za predrznost in požrešnost brez primere, bi lahko dejali, a smo s strani invalidov že vajeni njihovih inventivnih manipulacij ter igranja vloge večnih žrtev, zato ta poteza ni presenetila. Že dolgo let se zaskrbljeno sprašujemo, ali obstaja sploh še kdo v tej državi, ki jih pri njihovih izigravanjih še lahko ustavi?

V šestem ali sedmem razredu osnovne šole je sošolec za pusta prišel v šolo s šilt kapo.

»Kaj pa si ti?« sem ga vprašal.

»Didžej!« je odgovoril.

»Kaj je to?« me je zanimalo.

»Tisti, ki vrti glasbo,« mi je pojasnil.

Nič mi ni bilo jasno. In še danes mi ni …

Ljudje zares obstajamo "samo v odnosu do drugih ljudi in do sveta", hkrati pa smo "popolnoma odgovorni za celotno stanje v svetu", je že davno tega dejal izjemni mislec Jiddu Krishnamurti. Nismo torej nemočne žrtve, ampak smo tisti, ki ustvarjamo družbo in svet v katerem živimo. Če smo sebični, sovražni, pohlepni, ločevalni, nestrpni, potem je takšen tudi svet, ki ga pomagamo sooblikovati. Če smo nasprotno nesebični, miroljubni, sodelovalni, tolerantni, potem (so)ustvarjamo natanko takšen svet.

Vendar našega odnosa do drugih ljudi in do sveta ne moremo zamejiti zgolj na družino, skupino ljudi, lokalno skupnost, državo ali skupnost držav. Če "ljubimo" domovino, a hkrati "na smrt" sovražimo "tiste od zunaj", potem smo še vedno tisti, ki (so)ustvarjamo svet sovraštva, nasilja in vojn. Če "ljubimo" pripadnike naše religije, naše politične ideologije, naše rase in tako naprej, a hkrati sovražimo druge, potem smo pač nestrpni. Ljubezen je univerzalna ali pa je ni.

Že dolgo časa (nismo pili ga …) nismo nič pisali o stalni sistemski in pereči problematiki ravnanja z javnimi sredstvi, ki pa so izzvzeta iz proračuna RS, torej sredstvi za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO. Seveda ne zato, ker ne bi bilo čemu oporekati, na kaj opozarjati, pa tudi razdeljevanje sredstev se čudežno ni dogajalo bolj transparentno, neproblematično in zakonito. Bolj iz nekakšne utrujenosti in izčrpanosti, ker neplodno opozarjamo na ene in iste diskriminacije, nezakonitosti, manipulacije, arbitrarno presojo ter druga nedopustna ravnanja, ki se s stemi sredstvi vršijo pod krinko »plemenitih namenov, solidarnosti in pomoči najšibkejšim«. Očitno so v tej državi odppovedali prav vsi pravni in politični mehanizmi ter pristojne institucije kot je npr. KPK[1]- Komisija za preprečevanje korupcije, ki se pravzaprav že več kot 10 let ukvarja s problemom FIHO oz. z njimi povezanimi in z njihove strani financiranimi posameznimi invalidskimi organizacijami. Načrti integritete za le-to institucijo se vršijo že kar 11. leto zapored in nič ne daje slutiti, da bi se v vsem tem času kaj občutnega popravilo, spremenilo, omejilo ... Kaj šele, da bi se koga tudi zamenjalo, obsodilo, odstranilo ...

Kdor je bolj predrzen in si upa še naprej izvajati izsiljevanja, pritiske in nezakonito arbitrarno razdelitev miljonskih sredstev po ključu »roka roko umije« je v tej igri s časom in krajo javnih sredstev, na račun uporabnikov in njihove že tradicionalne invalidske pasivnosti, seveda dobi bistveno več (milijonov) sredstev, nemalo odstotkov pa jih gre tudi v zasebne žepe. A na invalide se seveda gleda vedno skozi posebno optiko; usmiljenja, pokroviteljstva, s številnimi olajševalnimi predsodki. Saj vendarle oni niso pedri, begunci, prostitutke, južnjaki in druge vrste parazitov. Če tudi kaj »ukradejo ali odtujijo«, jim velja to odpustiti, saj nimajo prav veliko od življenja. Taka logika FIHO (in iz proračuna izzvzetega denarja) še kar kraljuje in podmazuje sistemsko podkupljivostjo in korupcijo; vsi so z vsemi skregani, a ko gre za denar, se vsi magično združijo, poenotijo in stisnejo zobe, da jim le pade dovoljšnje število cekinov. Med t.i. (prav tako je vprašljiva sistemska ločnica med tem, kdo dobi status humanitarne in kdo status invalidske organizacije) humanitarci in t.i. invalidi so od nekdaj obstajala rivalstva, saj se sredstva delijo po ključu 35% in 65% v korist invalidov.

Dokler je imel absolutistični Invalid, g. Boris Šuštaršič, roko nad to delitvijo, so vsi morali biti tiho in se temu brezmilostno pokoriti. Toda sedaj ga več ni in vse skupaj se je zamajalo in nekateri posamezniki že stegujejo glave in roke, da bi stvari spremenili. Poenostavljeno bi lahko rekli, da ni več nobene prave komande, ki bi uspela držati invalide in humanitarce v navidezni solidarnosti pri grabljenju denarja. Zato se je že vnela bitka za preživetje ter nadvlado. Ivo Jakovljevič, podpredsednik Sveta FIHO, sekretar Društva distrofikov Slovenije, varovanec in učenec Borisa Šuštaršiča, žal ni kos pričakovanim nalogam, saj je še vedno ujet v okvirje »kumrovške šole«. Ivo Jakovljevič se obrača na kolege, člane Sveta FIHO glede delovne skupine za pripravo načrta integritete: »Problematična je že osnovna predpostavka, na kateri ukrepi temeljijo. Implikacija namreč je, da v prejemnicah sredstev, humanitarnih in invalidskih organizacijah, delujemo koruptivno in potratno ter lažemo v vlogah in pri poročanju. Takšno prepričanje je po razpravah na svetu fundacije sodeč prisotno tudi pri nekaterih članih sveta FIHO. Strinjali se boste, da so za tako hude očitke na račun kogarkoli potrebni konkretni dokazi, kako naj se sicer sploh braniš? Doslej nismo videli ničesar, kar bi nakazovalo, da se pri prejemnicah sredstev, humanitarnih in invalidskih organizacijah, dogajajo večje nepravilnosti ali da je sektor manj transparenten ali bolj potraten od drugih podsistemov, npr. od kulture, športa ali znanosti.«

Seveda so to zgolj retorična vprašanja in pomisleki, saj je Ivo Jakovljevič sam eden ključnih akterjev promocije številnih ponavljajočih se kršitev, tudi Pravil in navodil FIHO, kjer so rezultati delitve sredstev vedno podvrženi še subjektivnemu kriteriju ocenjevalcev; in seveda Ivo Jakovljevič je tudi član Komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam FIHO. Le-ta je sestavljena iz sedmih članov, poleg Iva pa razume »izjemno kompleksno računsko ocenjevanje« zgolj še predsednica Komisije, Mirjam Kanalec. Saj je potrebno izračunu računalniškega točkovanja dodati še subjektivno faktorsko oceno, da se dobi rezultat, ki se želi. Super ne in rezultati so vidni ter občutni?!



[1]Rezultati iskanja za: Fiho

Na obzorju premiki v zakonodaji glede FIHO?

Objavljeno dne 13. 12. 2018

Ljubljana, 13. decembra 2018 – Predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije z namestnikom predsednika Urošem Novakom so se v sredo 12. decembra 2018 sestali z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer.

Predlog zakona o FIHO in FŠO ne odpravlja sistemskih tveganj

Objavljeno dne 30. 5. 2017

Ljubljana, 30. maja 2017 – Ob zaključku medresorskega usklajevanja Predloga zakona o Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) in o Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO) Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) ugotavlja, da predlog nezadostno ureja ključne sistemske pomanjkljivosti delovanja obeh organizacij in ne odpravlja do zdaj […]

Upravno sodišče zavrnilo tožbo FIHO zoper KPK

Objavljeno dne 9. 5. 2012

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija). Komisija je namreč FIHO zaradi zaznanih korupcijskih tveganj odredila izdelavo načrta integritete, zoper njeno odredbo pa je FIHO vložil tožbo. S sodbo upravnega sodišča se potrjuje zakonitost odredbe komisije, FIHO pa bo zdaj moral […]

Odgovor KPK g. Borisu Šuštaršiču na zahtevo za umik ocene korupcijske izpostavljenosti FIHO

Objavljeno dne 20. 2. 2012

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je 20. 1. 2012 prejela pisanje g. Borisa Šuštaršiča, ki ga je podpisal kot predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju NSIOS) in v katerem skupaj s sopodpisanim g. Goranom Kusturo zahteva umik ocene korupcijske izpostavljenosti FIHO. Komisija je v svojem odgovoru g. Šuštaršiču ponovno poudarila, da […]

Mnenje k predlogu ZLPLS-D in odredba o izdelavi načrta integritete v FIHO

Objavljeno dne 21. 9. 2011

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 8. septembra 2011 sprejela sklep, s katerim je Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) odredila izdelavo načrta integritete. Odredbo je skupaj z mnenjem k Predlogu za spremembo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ZLPLS-D (EPA 2014-V) poslala Državnemu zboru.

Komisija aktivno glede problematike FIHA

Objavljeno dne 23. 1. 2019

Ljubljana, 23. januarja 2019 – Ena od prednostnih nalog Komisije za preprečevanje korupcije (komisije) je zagotavljanje transparentnosti in zakonitosti delovanja Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO. Komisija je začela s temi aktivnostmi že leta 2011, ko je zaradi zaznanih povečanih tveganj za korupcijo in kršitev integritete v sistemu delovanja FIHA slednjemu odredila izdelavo načrta […]

Pojasnilo številka 137

Objavljeno dne 5. 5. 2010

Situacija, v kateri je predsednik nadzornega sveta državne loterije, d.d., hkrati tudi predsednik nacionalnega združenja socialnega varstva, član sveta fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu, predsednik invalidskega društva ter državni svetnik, kaže na več medsebojno povezanih, prepletenih in odvisnih funkcij, kar predstavlja konflikt interesov […]

Zakaj vlada takšen strah pred koronavirusom? Zakaj ga ograjujejo in zavirajo njegov razmah? A res nihče ne vidi njegovih prednosti? Koronavirus je vendar rešitev na pladnju za vse tegobe človeštva in sveta – darilo narave (ali za one druge božji dar).

Taksativno bomo našteli bistvene spremembe, ki so potrebne, da se dopolni izvajanje ZOA in s tem zmanjša tveganje za zlorabe zakona v škodo upravičencev oz. uporabnikov ter nenamensko porabo sredstev za to pravico.

1.) Zakon ne predvideva periodičnega ocenjevanja uporabnikov.

2.) Sprememba ocenjevalnega orodja.

3.) Zmanjšati število izvedencev; te pa je potrebno ustrezno strokovno podkovati, da se bo po celotni Sloveniji izvajala enotna, primerljiva in preverljiva praksa.

4.) Koordinatorji na CSD; te je potrebno izobraziti, podrejeni pa morajo biti Superviziji, oblikovanju in izmenjavi dobrih praks, da bodo lahko izvajali strokovni nadzor nad posameznimi izvajalci osebne asistence oz. evalvacijo ustreznosti izvajanja asistence s strani uporabnikov.

5.) Zaposlovanje osebnih asistentov mora temeljiti na ZDR-1 , in sicer kot redno delovno razmerje; samo v primeru nadomeščanja (bolniška, dopustii ...) redno zaposlenih so dovoljene druge oblike začasnega dela.

6.) Izvajalci morajo za vpis v register na MDDSZ izkazovati ustrezne strokovne kompetence, znanje in reference.

7.) Zaposlovanje družinskih članov je z vidika neodvisnosti uporabnika zelo vprašljivo; zato predlagamo, da se le-to uredi v okviru instituta Družinski pomočnik.

Z vidika načrtovanja in razvoja storitve osebne asistence je zelo pomembno, da se oblikuje enotna oz. primerjalna praksa pri izvajanju postopkov ter nadzoru in vrednotenju le-teh. Zato so za koordinatorje na CSD neogrešljiva strokovna izobraževanja, prav tako pa tudi za člane izvedenskih komisij, saj se je v praksi izkazalo, da so »problematični«. Njihova ocena namreč določa obseg števila ur OA, do katere je posameznik upravičen.

Skrbi nas izrazita arbitrarnost določanja ur in vrednotenja potreb osebne asistence; brez kriterijev in strokovne osnove, kaj šele primerjalno glede na stopnjo in vrsto hendikepa! Razlike v ocenjvanjih glede na regijsko ter »nekompetentno komisijo« so lahko tudi več kot 100-odstotne! Pritožbe na sklepe komisij pogosto sploh niso vsebinsko utemeljene, ampak se argumentiralo na podlagi, če je »če je dobil tisti toliko ur, potem bi jih moral tudi jaz«, torej na nekem polnoma subjektivnem dojemanju. Vse to lahko ogroža obstoj storitve osebne asistence, ki mora temeljiti na bolj konkretnih, dokazljivih in preverljivih osnovah ter temeljih (nenazadnje tudi medicinskih dokazih in izvidih), da bo tudi v primerih tožb lahko zadeva argumentirana in jasna.

Prav zato je nujna potreba po izvedbah strokovnih izobraževanj, ki bodo imela tudi razvojni namen, za cilj pa izoblikovanje skupnih oz. enotnih praks, strokovnih stališč ter postopkov.

Umetnost za otroke je lahko dobra. Umetnost za odrasle je lahko dobra. Umetnost za mladostnike pa je praviloma zanič. Pravzaprav ne obstaja. 'Umetnost' za mladostnike so v resnici vzgojni nauki, preoblečeni v zgodbe z najstniškimi junaki po meri odraslih – kot da so najstniki tako neumni, da te prevare ne spregledajo.

Novi koronavirus je v prvi vrsti zdravstveni problem. A hkrati predstavlja tudi velik ekonomski problem. Virus, ki je izbruhnil na Kitajskem, že "maje" globalno ekonomijo. Kitajska danes ustvari kar 16 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Globalna ekonomija je danes izjemno soodvisna in če "zaškripa" na Kitajskem, bo posledice hitro občutil ves svet.