Posnetek: Svitlana Prykhodko

Roman Ekvorna in Ivana je zgodba o boginji Ekvorni, ki jo je Ivana Kobilca naslikala na sliki "Slovenija se klanja Ljubljani", konec avgusta letos pa ji je MOL postavila kip ob Ljubljanici in ji vrnila naziv zaščitnice Ljubljane, Barja in vode, kar je pred 2000 leti še bila. To je zgodba o naši pramateri, ki so jo staroselci na našem območju častili še pred prihodom Rimljanov. Zgodba obuja spomin na pomen, vlogo in vpliv ženskega načela v najširšem smislu. Roman je nadaljevanje literarnega dela Ekvorna-koliščarska pravljica, kateremu je profesor Igor Saksida napisal spremno besedo in jo bo sedaj napisal tudi za ta roman. Rdeča nit tega domišljijskega romana je doživljanje dveh mladostnikov in njunih staršev, ki so nehote vključeni v vrtinec boja med svetlimi in temnimi silami vesolja, ko zle sile črnih magov načrtujejo uničenje boginje Ekvorne, ki jim želi preprečiti dokončno prevlado na svetu. Obenem pa je to prvi roman kjer nastopa Ivana Kobilca. Namen romana je, da med ljudmi v Sloveniji vzbudi zanimanje za našo kulturno dediščino. Boginja se zagotovo prebuja v ideji, viziji, izkušnji in spominu na izpolnitev obljube o njeni vrnitvi na Zemljo.

Dušan Enova je klinični psiholog, fizioterapevt in predsednik društva za pomoč z umetnostjo Lotisa. Vanja Osterc je letos diplomiral iz Primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nadaljuje magistrski študij, piše romane in kratko prozo.

Povezovalec Mirela Smajić

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Motiv kataklizme ali apokalipse je v ospredju razprav o političnih, gospodarskih, ekoloških in družbenih katastrofah, ki so med seboj sistemsko povezane. Govorijo o koncu zgodovine, umetnosti, komunizma, kapitalizma, človeštva itn. Toda ali lahko zares pričakujemo in napovedujemo »konec«, je ta sploh dosegljiv? Mar ni v samem koncu nekaj, kar žene njegovo ponavljanje?

Z nami bodo knjige: Alenka Zupančič: Konec (DTP Analecta)

Peter Klepec: Kapitalizem in perverzija 2: matrice podrejanja (DTP Analecta)

Italo Svevo: Zenova zavest (SH)

Timothy Morton: Hiperobjekti: filozofija in ekologija po koncu sveta (Krtina)

Ernest Mandel: Dolgi valovi kapitalističnega razvoja (Sophia)

Immanuel Wallerstein, Randall Collins, Michael Mann, Georgi Derluguian, Craig Calhoun: Ali ima kapitalizem prihodnost? (Založba /*cf.)

Povezovalec Magdalena Germek

Prireja Kooperativa THD, konzorcij petih humanističnih založb (DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis in Založba /*cf.)

Gost

Alenka Zupančič, Peter Klepec

Posnetek: Mirjana Brelih(Zelena nit), oprema: PEST - društvo za človekove pravice

Slovenija je edina država v Evropi, ki ni imela javne predstavitve 5G tehnologije, potrebno je odpreti javno razpravo. Minister za javno upravo je decembra 2019, umaknil sprejem strategije, ki bi bila pravna osnova, da AKOS nadaljuje s postopki uvajanja 5G. Civilna družba med drugim zahteva, da se držimo Zakona o varstvu okolja, ki narekuje načelo previdnosti pri uvajanju novih tehnologij. Zakon o varstvu okolja, 8. člen (načelo previdnosti): (1) Uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov je dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi. (2) Če obstaja možnost nepopravljivega uničenja okolja ali če so ogrožene njegove regeneracijske sposobnosti, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Humanizem in kozmopolitstvo sta ideji, ki se čedalje bolj »drobita« in »segregirata«. V primerjavi z javnimi in pravnimi manifestacijami rasne segregacije Afroameričanov v ZDA v prvi polovici 20. stoletja je danes segregacija bolj zakrita, hkrati pa vseobsežna in kljub politično korektnemu (na)govoru parlamentarne demokracije še učinkovitejša. Kajti ne gre več le za rasna, etnična, starostna, ekonomska, spolna, religijska ločevanja, temveč zlasti za njihova presečišča, ki se odkrito ali zakrito razvijajo celo v politično emancipacijskih praksah. Zakaj je tako in kako se lahko temu upremo?

Z nami bodo knjige:

bell hooks:Naša pozicija: razred je pomemben (Sophia)

Ghada Karmi: Vrnitev: spomini Palestinke (Sophia)

Négar Djavadi: Dezorientalka (Založba /*cf.)

Eric Hazan: Zapiski o okupaciji: Nablus, Kalkilija, Hebron (Založba /*cf.)

Thomas Bauer: Kultura dvoumnosti. Drugačna zgodovina islama (Krtina)

Vasja Badalič: Teror »trajne svobode«. Vojna v Afganistanu in Pakistanu (Krtina)

Frantz Fanon: Črna koža, bele maske (SH)

Gost Mojca Dobnikar, Branko Soban

Povezovalec Kristina Božič

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Kava ni edini način, da se na hitro zbudimo in poženemo. Dejansko je to eden izmed slabših načinov. Bi radi spoznali boljše možnosti? Katere pijače nam lahko povrnejo zbranost, energijo, izboljšajo koncentracijo? Od katerih živil bi imeli največ koristi, ko smo »na tleh«? Vabljeni na predstavitev in pokušino »energije na žlico«.

Nastopa:

Sanja Lončar

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Ponovno poskušamo apelirati na pristojno ministrstvo MDDSZ, da se resno in strokovo loti popravkov Zakona o osebni asistenci, ki sedaj že ogroža sam namen in smotrnost le-tega. Kot resni in dolgoletni izvajalci čutimo dolžnost in zavezo, da opozarjamo ter vztrajamo na odpravi pomanjkljivosti, anomalij in možnosti zlorab – tako vsebinskih kot posledično tudi finančnih. Naša skrb gre predvsem v smeri zaščite uporabnikov; da ti ohranijo svojo neodvisnost, avtonomijo ter aktivnost, za katero smo se toliko let neusmiljeno borili. Pravico do osebne asistence želimo uveljaviti kot človekovo pravico v nasprotju s socialnim trasferjem ali korektivom.

Osebna asistenca (OA) je utemeljena v 19. členu Konvencije o pravicah invalidov; ni nikakršna socialna pravica ali socialni korektiv družinam ali posameznikom! In prav na tem nerazumevanju emancipatoričnih temeljev te pravice sloni zaskrbljenost staršev ter skrbnikov, ki nočejo razumeti, da je treba v korak s časom.

Poglavitna naloga ministrstva je skrb, da se zakon izvaja skladno z njegovim namenom in cilji; da ščiti samostojnost oziroma pravice uporabnikov, katerim je zakon namenjen ter skrbi za ustrezen vsebinski nadzor ter strokovno izvajanje osebne asistence. S poudarkom na preverjanju strokovnosti in kompetentnosti izvajalcev, ki jim podeli tako pomembno nalogo kot je izvajanje OA, ki mora biti usmerjena v zadovoljevanje potreb uporabnika. Osebna asistenca in njeno izvajanje naj bi bila prilagojena specifičnim potrebam uporabnika, ta naj bi bil ključni akter vsega, a zdi se, da je v veliko primerih, vedno bolj izrinjen iz konteksta moči in odločanja. Osebna asistenca niti približno ni skrb ali oskrba! Druga poglavitna napaka je, da se na OA gleda zgolj stroškovno in prav nič vsebinsko, saj je, primerjalno gledano, ura pomoči na domu dražja storitev.

Naloga izvajalskih organizacij je, da z denarjem delamo preudarno in racionalno ter da sredstva porabimo namensko; največji in najdragocenejši vir je človek – osebni asistent. Pretežni del sredstev za izvajanje OA se porabi za stroške dela osebnih asistentov in komaj nekaj malega se za administracijo, za izobraževanje in dvig kakovosti storitve za uporabnika.

Pravzaprav ni bilo nikoli vsebinske razprave, kaj osebna asistenca sploh je (in kaj ni!) oz. razlika med skrbjo in oskrbo ter pomočjo in osebno asistenco, ki omogoča samostojno in neodvisno življenje tudi od svojcev.

Ponovno poudarjamo, da je nemudoma potrebno izenačiti pravice družinskih pomočnikov s pravicami zaposlenih osebnih asistentov ter omejiti število družinskih članov v vlogi osebnih asistentov, saj gre za nezdružljivost funkcij, ki so za uporabnika temeljnega pomena z vidika njegove neodvisnosti in avtonomije. Zaradi boljše transparentnosti porabljanja ur, je potrebno vzpostaviti pregleden sistem evidentiranja prisotnosti na delu oz. urnikov. Poleg vsega zgoraj naštetega, pa je nujna tudi prevetritev ocenjevalnega orodja in strokovno usposabljanje komisij ter uvedba obdobne ocenitve stanja oz. razmer uporabnika.

Nenazadnje pa bi želeli promovirati delo osebnega asistenta kot stalno in redno zaposlitev – v nasprotju s pekernostjo in pogodbenim delom.

Posnetek: Svitlana Prykhodko

12 sodobnih menijev po kuharskih bukvah Valentina Vodnika iz leta 1799

V knjigi Leto okusov z V. V., ki jo je pripravil dr. Janez Bogataj, dvanajst odličnih slovenskih kuharskih mojstrov in mojstric na sodoben način interpretira 48 jedi iz prve slovenske kuharske knjige, Kuharskih bukev Valentina Vodnika (1799). Po 220 letih tako iz naše prehranske dediščine ustvarjamo menije po meri današnjega časa za naša vsakdanja ali praznična kulinarična doživetja.

Knjiga LETO OKUSOV Z V. V. je namenjena vsem, ki jih ob ustvarjanju jedi zanimajo tudi njihove zgodbe!

Posnetek: Svitlana Prykhodko

Kitajska, Silicijeva dolina in novi svetovni red

Zaradi nezaslišanega razvoja in napredka pri umetni inteligenci (UI), bo prišlo do dramatičnih sprememb veliko hitreje, ko smo si mnogi do sedaj predstavljali.

Žiga Vavpotič, nekdanji predsednik družbe Outfit7 (Talking Tom and Friends) bo razmišljal o stališčih, ki jih je do sedaj izrazilo že kar nekaj strokovnjakov. Ali bo umetna inteligenca (UI) imela uničujoč učinek na nekatera delovna mesta, predvsem tista v proizvodnji? Avtor knjige Velesili umetne inteligence Kai-Fu Lee stopi še korak naprej, saj napoveduje, da bosta imeli kitajska in ameriška UI močan učinek in vpliv tudi na bolj kompleksna delovna mesta, za katera se je do sedaj smatralo, da jih UI ne bo prizadela.


Povezovalec
dr. Samo Rugelj

Gost
Žiga Vavpotič



Posnetek: Svitlana Prykhodko

Knjiga "Bube" je zbirka dvanajstih zgodb, ki so nastale na zanimiv, malce drugačen način. Leto dni je ilustratorka Laura Ličer slikala Bube na platna večjih dimenzij (100x70cm), dvanajst slik je bilo premierno razstavljenih na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Sledilo je drugo dejanje - 12 pisateljic in pisateljev si je izbralo vsak svojo sliko in napisalo stran dolgo zgodbo, večinoma za odrasle - kar postavi živahne slike z otroškimi motivi v neko popolnoma drugo perspektivo. Zgodbe so bile ob razstavi predstavljene v Trubarjevi hiši literature, sedaj pa so se slike prelevile v knjižne ilustracije in pod okriljem založbe Kulturnega centra Maribor izšle v mesecu novembru tudi v tiskani obliki. Na literarnem večeru na 35. Slovenskem knjižnem sejmu ste lahko prisluhnili zgodbam Marjance Kočevar, Brede Smolnikar, Barbare Jurič, Lune Jurančič Šribar, Sare Špelec, Bojana Meserka, Sekumady Condéja, Mirjam Gostinčar, Brede Malus, Majde Kne, Domna Bertonclja in Mihe Praprotnika. S slikarko in ilustratorko Lauro Ličer se je pogovarjal Sekumady Condé, družbo pa so delale tudi izbrane Bube na platnih.

Vesele nogice so k nam na obisk prišle,
da bi zarajale, poskočno plesale,
že iz imena jasno je,
da vedno vesele so in rade poskakujejo,
brezskrbno rajarajajo.
Vesele nogice hudomušne so in nagajive,
Neulovljive, radožive, iz pizdarij v drek lezejo.

za neodvisnost se borijo,
da svojim mamicam kar ubežijo,
le-te ne morejo razumeti,
da za svobodo vredno je umreti.
Od ljubezni prevelike in pretirane skrbi,
se kaj kmalu, se kaj kmalu, lahko človek tudi zaduši.

Če te nogice stran ne poneso,
Bo z električnim vozičkom lažje šlo.
Zato le v peto daj, zato le v peto daj,
In ne obračaj se nazaj.

Elena Pečarič