Uni. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, aktivistka brezmeja, strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih; YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.
Nasilje nad starejšimi, še posebno nasilje znotraj domov starejših občanov je že dolgo nękaj povsem dopustnega, skoraj del vsakdana, običajnega, toleriranega in praviloma nesankcioniranega ter velikokrat skrbno prikritega. Vsak, ki se pred tem dejstvom spreneveda, čudi ali zgraža, nima prave predstave kako, poteka vsakdanje življenje znotraj institucije. Zato je izrekanje stališča »o ničelni toleranci do nasilja«, naivno sprenevedanje glede samega režima delovanja institucije, pa naj si bo to DSO, CUDV, psihiatrične institucije ali druge vrste zavodi zaprtega tipa. Ne bodo pomagali priročniki o nenasilju nad starejšimi, ampak bo potrebno narediti konkretne kadrovske okrepitve, da ne bo izgovorov za kruta ravnanja in iživljanje nad starejšimi. Kronično pomanjkanje ustreznega preverjenega kadra stvari samo še poslabšuje.
Spoštovani minister Mesec,
v torek, 11. 7. 2023, ob 9h smo bili pri vas na sestanku z namenom, da gremo skozi predloge ter pripombe, ki smo jih kot YHD podali na posamezne člene Zakona o osebni asistenci. Dejansko nismo dorekli ničesar in še manj vemo, kakšna so vaša stališča glede problematike in zlorab Zakona o osebni asistenci. Ne nazadnje tudi v povezanosti z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, saj sem vas kar nekajkrat ustavila pred vlado (vas osebno in enako tudi ministra Maljevca), da bi poizkušali oba zakona nekako uskladiti in vzpostaviti njuno komplementarnost storitev. Oba sta prikimavala, a minister Maljevac ni nikoli poklical, kaj šele, da bi se bil pripravljen pogovarjati in razumeti, česar ne razume in nima ustreznih kompetenc ter dojemljivosti.
Po dolgem premoru se, žal, ponovno vračamo na »neizpeto sago FIHO«, ki se nikakor ne razreši ali konča. Dejstva dokazujejo, da je denar (cca. 17 milijonov letno), ki je izvzet iz proračuna RS, za mnoge posameznike okoli korita velik plen in dober izplen. Kdo bo temu naredil konec, pa je vprašanje za prav toliko denarja? Lahko bi na primer preprosto ukinili FIHO in ves denar integrirali v »proračun« za dolgotrajno oskrbo in osebno asistenco[1].
Preprosto iz radovednosti in zanimanja smo na Chat GPT vtipkali »Osebna asistenca in neodvisno življenje«. To je to, kar nam je računalnik spodaj izpisal. Po mojem mnenju veliko bolje kot to znajo obrazložiti vodilni na MDDSZ.
Spoštovani minister Luka Mesec,
sicer se tikava, saj si kar 16 let mlajši od mene. A ker bom to pismo dala v javnost, vas bom vikala in spoštljivo nagovarjala, še enkrat in ponovno. V upanju, da vam nekaj mojih napotkov ostane v trajnem spominu in v večni opomin, da nastopate bolj odločno in pogumno. Da prenehate s populizmom in revanšizmom; to kar ste očitali vladi Janeza Janše, so sedaj postale tudi »vaše« metode.
Zakon o retifikaciji Mednarodne konvencija o pravicah invalidov zavezuje podpisnike k razvoju storitev, ki spoštujejo človekove pravice, samodeterminacijo, medčloveške odnose, socialno vključenost, osebni razvoj ter materialno, telesno in duševno blaginjo invalidov. Za uresničevanje teh pravic morajo države podpisnice zagotoviti različne storitve in zagotoviti njihovo »univerzalno spoštovanje«.
Trajalo je več kot sedem mesecev, da smo naposled uspeli izvedeti število zaposlenih družinskih članov. Podatki nazorno kažejo, da so naše domneve pravilne in da ZOA ne udejanja namena neodvisnega življenja, aktivnega vključevanja v družbo, pravice do samoodločbe/samodeterminacije in upravljanja za lastno osebno asistenco. Uporablja se kot socialni kolektiv, pomoč družini …
Elenea Pečarič
urednica Za-misli.si
»Top shop intervju« neke bivše lobistke, ki je sedaj postala ljubica, pardon, partnerka našega predsednika vlade. Dr. Golob je čisto padel v sceno in nam, po njegovem, »zelo prepričljivo« prodajal njeno zgodbo.
14. oktobra 2021 je bilo že očitno zaznati, da se bo Zakon o osebni asistenci povsem zlorabil, izjalovil in posledično izničil. Postalo je jasno, da ni več finančno vzdržen. Takrat smo z jasnim namenom posneli Marijo Bačič,
da bi imeli, nekoč in nekje, živ dokaz o neumnostih, ki jih je gospa izrekala v Državnem zboru. Torej ne kjerkoli, ampak prav tam, v hramu demokracije, kjer je bil ta zakon sprejet. Zakaj to izpostavljamo? Ker smo že takrat bili zgroženi nad nekritičnostjo in nerasodnostjo poslank in poslancev prisotnih na seji. Izposodila si bom naslov članka Rdeče pomursko omrežje socialnega podjetništva, katerega vsebina potrjuje moja dognanja, avgust 2017. »Marija Bačič je tudi članica IO združenja Sožitje, njena hči Lila Miloševič pa članica uredniškega odbora revije združenja Sožitje Naš zbornik. Koliko evrov iz tako pridobljenih nepovratnih sredstev se bo v prihodnjem letu prelilo v financiranje predvolilne kampanje SD v Prekmurju?« Drugi zanimiv citat iz članka, ki ga velja izpostaviti: »Marija Bačič je namreč tašča Gorana Miloševiča in sestra soproge direktorja Javnega podjetja CERO Puconci Franca Cipota, ki je nepremičnino propadle Družbene prehrane kupil sredi leta 2015. Da gre za družinsko zadevo na področju sociale, ki jo izdatno finančno podpirajo vsi vladni resorji, kjer so ministri in ministrice iz kvote SD«.