Gregor Hrovatin

Pred štirimi leti sem napisal kolumno Delo osvobaja, ki letos iz meni neznanega razloga kraljuje na lestvici priljubljenih portala Za-misli. Čudna so pota internetova … Tudi tokratno »Delo osvobaja« ne govori o Auschwitzu, ampak o začetku poti, ki je človeštvo privedla do izgradnje in zagona tega 'orodja' …

Moje vrstnike in mene je zgodovina preskočila. Možgane so nam oprali z Jugoslavijo in komunizmom, ki naj bi jima služili. Ko sta razpadla in propadla, nismo bili več otroci, odrasli pa tudi ne. Naenkrat smo bili prepuščeni sami sebi in nismo služili ničemur. Razen da so nam v šolah trpali v glavo nepomembne in neuporabne podatke, se ni nihče ukvarjal z nami. Obšolske dejavnosti so bile namenjene predvsem nadarjenim športnikom in morda umetnikom; ostali smo si ga morali zapolniti, kakor smo vedeli in znali. V glavnem smo ga zapravljali ob poslušanju glasbe, rolkanju čez ovire in nočnih vikend pohodih po gostilnah. Zdaj živimo, nadaljujemo in dodelujemo delo predhodnih rodov – to je bolj ali manj vse. Za nami bo ostalo malokaj omembe vrednega …

Nekoč bila si reka, potočkom bistrim vzor;

ko si se skozi Alpe vrtela, žuborela,

med Pohorjem, Kozjakom bučala in hrumela –

gozdovi so se tresli, drhtel je Maribor …

Hladna voda na izviru …

Pijem te in skozi vidim.

Gore so, nikjer ravnine,

Mura, nisi tu pri miru …

Pred meseci so svetovni žarometi osvetljevali enega najboljših Slovencev pri reševanju najpomembnejše svetovne postranske dejavnosti. Ožarili so tudi podatek, da je krstni boter hčerki enega od odpadniških gangsterjev. Krstni boter je lahko samo nekdo, ki je izpričan in dejaven kristjan. Navadil sem se živeti s tem, da se za kristjane izrekajo liki, kakršni trenutno vodijo našo državo. A ob tej zgodbi me je oblila zona, in mraz v žilah ne popušča … Vse odtlej se sprašujem, kako je lahko tako razumen, preudaren in razgledan človek ter izjemen pravni strokovnjak vernik, kristjan.

Če bi v začetku zime leta 1976, ko sta starša spočenjala moje telo, sedel na oblaku in se odločal, kje naj se utelesim, bi – glede na tedanje stanje sveta – izbral prav tisti skupek zarodnih celic …

Na griču nad Igom so izkopali del 2.500 let starega naselja. Imelo je skoraj tlakovane ulice in hiše so se skoraj dotikale druga druge, kar dokazuje, da gre za skoraj mesto. Kar se tiče prazgodovine, ima s to najdbo tudi Slovenija skoraj vse, kar imajo veliki …

Nekoč, pred ne tako davnimi časi, so bili norci, invalidi in zločinci pospravljeni za zidove, ograje in rešetke. 'Navadnim' ljudem jih ni bilo treba gledati in se z njimi ukvarjati. Svet je bil lep, čist in spodoben … Res je prenekateri 'navaden' človek mimogrede ostal brez premoženja, zdravja ali naklonjenosti svojih bližnjih ter pristal na oni strani, čeprav ni bil norec, invalid ali zločinec. A svet se je nepovratno spremenil le zanj. Vsi ostali v enem in drugem vzporednem svetu so spremembo komaj opazili. Eni so se znebili bremena, še preden bi postalo breme, drugi pa dobili še eno igračo za izživljanje z nastavljivim rokom trajanja …

Predpostavimo, da je človeštvo za Zemljo, kar je Covid za človeštvo! Sicer bi ga bilo bolj ustrezno primerjati s kugo, a za koga od bralcev je tudi to skrajno …

Da bo temu blagodušnežu bolj jasno, si predstavljajmo, da sveta nismo preplavili mi, ampak lisice! Predstavljajmo si, da je od žive mase vseh sesalcev dobra tretjina masa lisic. Ker so majhne, je to na desetine milijard osebkov. Zemlja bi bila rdeči planet … Nadalje si predstavljajmo, da skoraj dve tretjini preostale žive mase sesalcev predstavljajo izbrane vrste zajcev, glodalcev in krtov, ki jih lisice gojijo za lastno prehrano. Kar so zajci in miši naredili iz Avstralije, bi se dogajalo z večino kopnega … V tem primeru bi vsi sesalci, ki nismo lisice ali njihova hrana, torej kiti, zveri, kopitarji, kenguruji, netopirji, … in opice (vključno z ljudmi), predstavljali zgolj 4,6 % žive mase. Vsem nam bi bil na voljo zgolj prostor, ki ga lisice ne bi uporabljale zase, za svoje črede in za neskončne nasade jagodičevja. Če bi nas našle med zajci ali borovnicami, bi nam seveda trda predla. A če ne bi bili v kletki ali za ograjo, bi se lahko šteli za srečne … No, če lisice v tem odstavku zamenjajmo z ljudmi, zajce, glodalce in krte z govedom, svinjami in drobnico, jagodičevje pa z žitom, dobimo sliko, ki si je ni treba predstavljati, ker jo živimo …

Konec prejšnjega leta je bilo na svetu 81 milijonov več ljudi kot na začetku. Že 40 let je Zemlja vsako leto 'bogatejša' za 40 Slovenij. Sodobnih Slovenij, kajti predtem je več desetletij vsako leto pridobila 40 takratnih Slovenij. To ni samo 40 Slovenij ljudi, to je 40 Slovenij vsega: njiv, hlevov, hiš, cest, šol, rudnikov, tovarn, trgovin, elektrarn …