Predšolski otroci živijo povsem mimo običajnih družbenih delitev na domačine in tujce, bogate in revne, izobražene in neuke. Vseeno jim je za barvo kože in tudi vrstnikovo neznanje jezika jih ne moti. So pa povsem vraščeni v svoje spolne vloge: izbirajo igrače, ki ustrezajo njihovemu spolu, se raje družijo z otroki svojega spola in se nasploh vedejo ustrezno spolu. Na stiske se pogosto in pretirano odzovejo z 'dovoljenimi' čustvi, 'nedovoljena' pa potlačijo. Vse to kljub temu, da nimajo pojma, čemu spola služita. So se takšni rodili? Ne, tako smo jih vzgojili.

Naj na začetku povem, da se v marsičem ne strinjam z vladnimi odločitvami, da ne spoštujem večine poslancev in njhovega vodje. Njihove odločitve so premalo demokratične in niso vir stroke. Iz vseh por vlade in njenih služb veje smrad po pokvarjeni človečnosti in njihove odločitve so skregane z demokratičnimi standardi. V Sloveniji se čuti strah in negotovost in Slovenci izgubljajo razum, kar se kaže na mirnih protestih in jeznih obrazih na ulicah mest.

Nepričakovano sem prejela vabilo na speltni weminar z naslovom »Pohod za življenje s strani e-novice 24KUL in sem si rekla, zakaj pa, saj v tem času, ko sem bolj ali manj doma, si lahko razširim obzorja in radovednost ter sodelujem in si ustvarim mnenje ter pridobim izkušnje. Tako sem se brez velikih pomislekov in z veliko radovednosti prijavila na Weminar. Sklepam, da imajo v svoji bazi, saj sem si pred leti dejansko z njimi dopisovala, ne nazadnje pa so me imeli tudi »črni« na listi abortistov. Ne glede na vse pa objavljam doživeto, ki se mi zdi nesprejemljivo s strani skupin ne, ki zagoraja pravico do živjenja in ob tem grobo diskriminira vse, ki jih sama presodi, da ne spadajo mednje zaradi drugačnega stališča ali mnenja. Seveda pa pozivam ne samo vpletene, ampak tudi pristojno ministrstvo in druge institucije, da se o tem izrečeje in zavzamejo jasno stališče.

Na praznik kulture je starec razmišljam o kulturi, o ljudeh, ki ustvarjajo kulturo naroda in o državi, ki ne zna ceniti kulturnikov in se do njih mačehovsko obnaša. Razmišljal je o tistih ljudeh, ki v kulturi ne vidijo zaslužka, razmišljal je o narodu, ki nima kulture, pa so prepričani, da imajo kulturo. Razmišljal je o ljudeh, ki se požvižgajo na kulturo in na vse dobrine, ki jih nudijo kulturniki naroda.

Lepo po Svetu je hoditi,

z besedo toplo se ljudi dotakniti,

iz njih nasmeh ali solzo izvabiti.

DIJAKINJA: Danes pa nisi razpoložena.

DIVA: Če ti iskreno povem, razmišljam, ali je prav, da te pripravljam na sprejemne.

DIJAKINJA: A zaradi zgodb o zlorabah?

DIVA: Ja.

DIJAKINJA: Je tako hudo?

DIVA: Sploh si ne predstavljaš!

DIJAKINJA: Pa mi povej!

Zamisel o okužbi, ki naj bi prehajala s človeka na človeka, traja že tisočletja. Svoje dni bi naj okužbo predstavljali demoni in zli duhovi, kar so svečeniki in tedanji zdravniki z velikim veseljem sprejeli. V isti koš so metali in kolero in kugo in vrsto drugih bolezni.

Biti na oblasti,

dobiti skoraj vse,

ostalo ukrasti,

ljudem lagati,

kako potem morete ponoči spati?

»V uvodu povejte bistvo, v jedru ga razvlecite, v zaključku ponovite!« Tako se učimo pisati. »Dolžina naj bo toliko in toliko strani!« Daljše je, bolj si priden in višjo oceno dobiš.

Spremembe Zakona o osebni asistenci (ZOA) povzročajo veliko razburjanja in strahov v zainteresirani javnosti zato, ker prinašajo popravke tam, kjer je prihajalo do anomalij in zlorab. Obstoječi zakon o osebni asistenci (OA) je praktično najboljši na svetu, saj so se oblikovalci zgledovali po švedskem modelu. A Slovenija ni Švedska in razumevanje ljudi, komu in čemu je zakon namenjen, je naravnost balkansko. Ker ni bilo ustrezne razlage in nikakršnih omejitev, so mnogi začeli to priložnost izrabljati za biznis.