Podrobnosti
Zadetkov: 498

Obstaja potreba po nečem novem. Poraja se novo nelagodje v liberalni kulturi. Vojna na vzhodu ni vojna, temveč je posebna operacija. Razkriva imperialistično potrebo največje države sveta, obenem jo komaj za silo maskira. Neoliberalne ideologije so vse šibkejše, podnebne spremembe so vse bolj katastrofalne, saj se zlasti v oceanih kopiči ogromno energije. Politiki ne vedo, kam in kako naprej, zato se skušajo prikupiti kot blagovne znamke množicam in njihovim fantazmam. Diktatorji so enako nemočni, le da imajo zaenkrat še na svoji strani vojsko, policijo in ubogljive podrepnike. Potreba po novem je objektivna, le negotovost je velika, zato ne vemo, kdaj bodo ljudje, zlasti prihajajoče generacije, zavihali rokave in novo tudi uresničevali.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 1233

Po dolgem premoru se, žal, ponovno vračamo na »neizpeto sago FIHO«, ki se nikakor ne razreši ali konča. Dejstva dokazujejo, da je denar (cca. 17 milijonov letno), ki je izvzet iz proračuna RS, za mnoge posameznike okoli korita velik plen in dober izplen. Kdo bo temu naredil konec, pa je vprašanje za prav toliko denarja? Lahko bi na primer preprosto ukinili FIHO in ves denar integrirali v »proračun« za dolgotrajno oskrbo in osebno asistenco[1].

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 712

Nekdo mi je zadnjič sporočil, da je nekdo rekel, da se z menoj ni dobro pogovarjati, ker sem prebral vse napačne knjige. Za kompliment sem kajpak hvaležen. Poglejmo pa podrobneje, kaj so vse napačne knjige. In če obstajajo napačne, morajo, logično, obstajati tudi knjige, ki niso napačne, ki so torej prave, pravilne. Na koncu je tudi vprašanje, česa se bralec in bralka naučita iz enih in drugih knjig ter kako pridobljeno znanje uporabljata za dobrobit drugih ljudi.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 579

Po medijih je te dni zakrožila vest, da je Boris Pahor črtan s seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je Slovenija častna gostja. Ker je Boris Pahor umetnik z visoko kvalitetnim literarnim opusom, z evropsko odmevnim civilnim pogumom in zgled človeka, ki je aktivno nasprotoval vsem trem totalitarizmom polpreteklega časa, je formalistični izbris tako edinstvene ustvarjalne osebnosti za predstavitev Slovenije v svetu skrajno nerazumljiv. Še posebej, ker je Pahor slovenski in evropski umetnosti in kulturi po drugi svetovni vojni z močnimi eksistencialnimi in angažiranimi družbenimi vsebinami ter visokimi estetskimi in moralnimi standardi vtisnil pečat na tako globinski ravni, da mimo njega ne bo mogla niti globalizirana in tehnologizirana sodobnost. Ko se bo resno soočila s svojimi fundamenti, horizonti in problemi, ji bo imel Pahorjev opus v premislek ponuditi marsikatero dragoceno iztočnico.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 425

Človeka, v katerem prepoznavamo oslabitve, pomanjkljivosti, motnje, defekte ali nekaj, zaradi česar po našem mnenju ni avtentičen, pristen, naraven in tak, kot (nezavedno) pričakujemo, ne moremo sprejeti, saj njegovo prizadetost, ne-celost opredeljujemo kot neželeno značilnost, lastnost ali zmožnost, kot nekaj torej, kar nas moti in morda celo vznemirja. Verjamemo, da je ne želimo, in verjamemo, da je ne želi niti druga oseba. Morda verjamemo, da je ne želi nihče, da je univerzalno neželena. A ker jo druga oseba vseeno ima, mora s tem dejstvom nekako živeti, podobno pa velja tudi za nas. Iznajti skušamo strategije takega življenja, pri tem pa se pogosto preprosto zgledujemo pri drugih ljudeh, ki so take strategije že razvili – ali pa jih prevzeli od drugih ljudi, ki so jih pred njimi prevzeli od drugih ljudi. Vidimo, da gre proces v slabo neskončnost. Ne vemo, kdaj se je začel, ne vemo, ali je razumen, a nas to ne zanima prav dosti. Zanima nas predvsem lastno preživetje.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 937

  • Virtualno smo se udeležili novinarske konference o predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi, da bi dobili nekaj konkretnih odgovorov na vsebinska vprašanja povezana s tem kdo bo lahko dejansko upravičenec do storitev. Kot je očitno videti iz posnetka odgovorov na zastavljena vprašanja nismo bili deležni. Ko smo ponovno dvignili roko za nadaljnje izpraševanje, nas je moderator preprosto ignoriral in prekinil povezavo.
Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 491

Zagotovo lahko rečemo, da je danes v svetu veliko zelo resnih problemov, ki ogrožajo blaginjo ali celo prihodnost človeštva. Številni pravijo, da so največji problem človeštva podnebne spremembe, zato bomo napeli vse (kapitalske) moči za tako imenovani »zeleni prehod« in spet bo vse v redu. Pa bo res? Bodo revni in zelo revni ljudje kupovali električne avtomobile, nameščali solarne panele, toplotne črpalke in izolirali fasade? Ne. Še naprej bodo kurili oglje, petrolej in sekali drevje, da si lahko pripravijo skromen obrok. Če si ga seveda sploh lahko. Revni ljudje ne razmišljajo o zelenem prehodu, temveč o hrani, pitni vodi, osnovnih zdravilih, sanitarijah in drugih dobrinah za zadovoljevanje osnovnih potreb. Morda bi bilo prav, da pokažemo na pravi vzrok za stanje v svetu, ki je vse prej kot dobro, in to je neenakost, predvsem ekonomska.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 470

Slovenija praznuje te dni 32 let samostojnosti. Politiki ob tej slovesni priložnosti pozivajo, naj se Slovenci in Slovenke skupaj trudimo za lepši jutri. In da je treba paziti na planet – za mlajše generacije. Mimogrede. Današnji The Guardian objavlja najnovejše objektivne podatke o globalnem segrevanju in izpustih toplogrednih plinov (Jillian Ambrose, Greenhouse gas emissions from global energy industry still rising – report, 26. junij 2023): Juliet Davenport, predsednica Inštituta za energijo, je dejala: »Kljub nadaljnjemu močnemu povečanju količine vetrne in sončne energije v elektroenergetskem sektorju so se skupne svetovne emisije toplogrednih plinov, povezane z energijo, spet povečale. Še vedno gremo v nasprotno smer od tiste, ki jo zahteva pariški sporazum.« Gibljemo se torej v nasprotni, popolnoma zgrešeni smeri. Slovenski politiki kljub temu pravijo, da smo država ljudje, ne le politiki in politične kaste. Pravijo tudi, da si klešemo lastno usodo in da živimo v državi, ki temelji na enakosti, svobodi, dostojanstvu, solidarnosti in pravičnosti do vseh državljanov. Glavna skrb politikov naj bi bile torej potrebe vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije, posluh zanje. Slovenija je tudi država, v kateri sovraštvo in nestrpnost nimata mesta, dodajajo. Obstajajo pa tudi delitve, je poudaril te dni nekdanji predsednik republike Borut Pahor. In nesrečna mati teh delitev je politična in ideološka delitev; to je strup, ki nas hrani, je podčrtal v svojem govoru, v katerem je izpostavil tudi zamisel, da je še čas, da se tega zavemo z dolžno skrbjo za bolečino drugega. Znanstveniki sočasno poudarjajo, da bi moralo človeštvo prepoloviti toplogredne izpuste do konca tega desetletja, če se hoče izogniti katastrofalnim ravnem globalnega segrevanja. In kdo ima v rokah škarje in platno? Vlade. Ali pa morda naftne, energetske, živinorejske in druge korporacije v spregi z milijarderji. Državljani in državljanke jih prav gotovo nimajo, vsekakor pa imajo močan interes, da živijo v boljšem svetu.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 630

Medtem ko izhajajo po svetu pri uglednih založbah knjige, kot sta: Joel Gwynne (ured.), Transgression in Anglo-American Cinema: Gender, Sex, and the Deviant Body (Columbia University Press, 2016); Jennifer Craik, Uniforms Exposed: From Conformity to Transgression (Berg Publishers (Bloomsbury), 2005), se v Sloveniji nekateri ljudje še vedno trudijo dokazati drugim, da sta spola zgolj dva. Namesto da bi se resno posvečali zapovedanim modifikacijam telesa, fetišizmom, odvisnosti od spolnosti ter obsedenosti s politikami zdravja, skušajo na novo uveljavljati romantične predstave o otroški nedolžnosti in zdravi želji, ne razumejo pa, da sta seks in spol vselej mesto zatiranja, osvobajanja in odpora.

Dodaj nov komentar

Podrobnosti
Zadetkov: 463

1. Nekaj besed o prvem delu sage in nadaljevanju ...

Spomladi 2020 je izšel prvi del literarnega dela Ilonika, Saga o cesarju Feliksu, pisatelja, novinarja in publicista Domna Mezga. Gre za delo s fantazijsko tematiko. Prvi del je bil namenjen predstavitvi fantazijskega sveta, ki se imenuje “dežele”. Glavna oseba je cesar Feliks, prozno delo pa edinstveno zlasti s slogovnega vidika in kompleksne gradnje domišljijskega sveta. V nasprotju z mnogimi drugimi tovrstnimi deli fantazijski svet ne predstavlja zgolj okvira dogajanja, ampak pred očmi bralca pričara edinstveno pravljično panoramo, ki zahteva kanček domišljije. Gre za izvirno delo z literarno vrednostjo.